• Slon
  • >
  • Cipercoper intervju

Cipercoper intervju

Obeta se nov slovenski animirani film Cipercoper, produkcijske hiše Invida! Slona je zanimalo več o projektu in procesu dela, zato se je kar sam povabil na obisk k Zarji Menart, kreativni direktorici projekta. Najverjetneje  boste lahko novi animirani film Cipercoper premierno gledali že decembra na Animateki 2014!

 

Zarja, nam lahko na kratko opišeš zgodbo o Cipercopru?

Zgodbo smo priredili po knjigi Cipercoperček avtorice Ide Mlakar, ki je izšla pri založbi Sodobnost International. Ilustracije za knjigo sem prispevala sama. Ker je film drugačen medij kot knjiga, smo izvirno zgodbo morali malo pregnesti, kaj spustiti, kaj zamenjati, kaj pa tudi po svoje dodati.

Zgodba govori o dveh nagajivih čarovničkah Štumfi in Kuštri, ki se odločita, da bosta namesto v šolo in k zobozdravniku šli raje iskat svojega čarovniškega mačka Packa. Spremljamo ju na zacopranem potovanju skozi prostor in čas, kjer se jima pridruži tudi pametnjakovič Brihta. Preveč pa ne smem povedati.

 

Nam lahko poveš malo več o produkcijski tehniki in programih, s katerimi se ustvari takšen animiran film?

Film je narejen v mešani tehniki. Večinoma je 2D kolažna računalniška animacija, nekaj posebnih učinkov je tudi v 3D. Dodali smo tudi risano animacijo, ki se mi je v zadnjem času zelo priljubila in sem jo želela vključiti v animacijo, ker omogoča lepše prehode in transformacije oblik. 

 

Kje se copra Cipercoper in kdo vse ima prste vmes?

Film nastaja v produkcijski hiši Invida. Scenarij sva napisala Boris Dolenc in Zarja Menart, režirala sta Jernej Žmitek in Boris Dolenc, producent je Jure Vizjak, glasove so posodili Jana Župančič, Ajda Smrekar, Jernej Šugman in Klemen Slakonja.  Za animacijo smo zaslužni Toni Mlakar, Jernej Žmitek, Matej Lavrenčič, Timon Leder in jaz, Zarja Menart. Dramaturginja je Sandra Ržen, pri zasnovi ozadij je pomagal Matej Lavrenčič, zahvale pa gredo tudi tehničnemu direktorju Jerneju Lunderju, Matevžu Lavrincu in Tilnu Stepišniku za glasbo ter Juliju Zorniku, Juretu Strajnarju, Samu Jurci, Jaki Skočirju, Igorju Iskri in Ani Skerget za snemanje zvoka in tonski miks. Na tem mestu je pomembno omeniti večinskega sofinancerja Slovenski filmski center, ki je v okviru AV razpisa projekt finančno podprl.

 

Kakšna je tvoja vloga pri tem filmu?

Prevzela sem vlogo kreativne direktorice, ilustratorke in animatorke, kar pomeni, da sem z režiserjem določila ozadja posameznih prizorov, določila splošni videz ilustracij, priredila like iz knjige za animacijo, vse narisala, potem pa tudi animirala nekaj odlomkov in dihala za ovratnik ostalim animatorjem, da niso kakšnega oblačka postavili narobe. Ker pa me je zelo zanimalo, kako potekajo vse faze izdelave animiranega filma, sem se prislinila še k skoraj vsem drugim delom procesa, od scenarija do zvoka. Sicer pa je pri tako majhni ekipi, normalno, da vsi sodelujemo, tako da so seveda tudi drugi pomagali meni.

 

Glede na to, da te zaenkrat poznamo bolj kot knjižno ilustratorko, me zanima, kako si se lotila ilustracij za animacijo. Obstaja kakšna razlika?

Ker sem prvič delala ilustracijo za animacijo v tolikšnem obsegu, sem morala narediti miselni preskok s knjižne ilustracije, pri kateri se lahko na veliko igram z detajli. Pri ilustraciji za animacijo sem se morala sprijazniti s tem, da je treba ozadja čim bolj poenostaviti, ker gledalec v času enega prizora vseh mojih domislic ne bi mogel dojeti, motile pa bi tudi dogajanje v ospredju. Ilustracijo v knjigi lahko preučujemo neskončno dolgo, prizor v animiranem filmu pa le nekaj sekund. Ker pa nisem mogla čisto iz svoje kože, bo morda zanimivo animacijo pogledati večkrat, kar pa tudi ni tako slabo.

Mi pa znanje iz animiranja zelo prav pride pri ilustraciji. Ker se zavedam omejitev in prednosti različnih tehnik zato sem pri pripravi materialov lahko stvari poenostavila za kasnejše delo, hkrati pa sem imela tudi več možnosti za eksperimentiranje.

 

Si se držala izvirnih knjižnih ilustracij?

Do neke mere ja, vendar sem šla tudi v neko novo smer. Malo zato, ker sem prešla s čopiča na digitalno risalo, malo pa zato, ker sem želela vse skupaj nadgraditi. Ker sem velika oboževalka tekstur vseh vrst, sem se odločila za kolaž, pri katerem sem združevala črto in teksturo s čopičem pobarvanega papirja s fotografijami mesta, predmetov in tekstur. Ker se že po avtoričini zamisli zgodba sicer tako bolj na tiho odvija v Ljubljani, sem hotela v ilustraciji uporabiti čim več tekstur z ljubljanskih ulic.

 

Si za oglede ljubljanskih ulic, skiciranje, fotografiranje porabila veliko časa, ali se nisi toliko ozirala na konkretno arhitekturo?

Nekajkrat sem šla na sprehod po stari Ljubljani kar tako, po navdih. Ko sem se lotila skic, sem šla spet v Ljubljano na lov za teksturami kamna, streh, vrat, tlakovcev, rastlin, dimnikov, neba, oblakov, kljuk in nato začela sestavljati skupaj. Na zemljevidu sem iskala hiše, ki bi imele tista tako očarljiva notranja dvorišča, pa je marsikakšno na žalost zaklenjeno za zunanje firbce. V sami ilustraciji se nisem strogo držala realne arhitekture, hotela sem samo z detajli namigniti za katero mesto gre. Ta del je namenjen bolj odraslim, svet, ki ga vidimo v animaciji, pa je svet skozi otroške oči, ki v mestu ne vidijo arhitekturnih obdobij, ampak stolpiče, skrivnostne kleti in prepovedane vrtove.

 

Kdo se bo našel v tem filmu?

Želim si, da bi se tako otroci kot odrasli, in upam, da je animirani film dovolj večplasten in zanimiv, da je v njem nekaj za vsakega.

 

Ali se lahko nadejamo še kakšnega nadaljevanja?

Vsi bi z veseljem naredili še kakšen del, Ida je namreč napisala več zgodb o Kuštri in Štumfi. Vse pa je seveda odvisno od tega, če bomo nabrali dovolj sredstev.

 

Kje lahko o vas in animiranem filmu izvemo še kaj več?

Trenutno imamo na facebooku stran Cipercoper (https://www.facebook.com/cipercoperfilm), kjer lahko dobite vpogled v nastajanje filma, kasneje pa bomo naredili tudi spletno stran. Vabljeni k ogledu!

Če ste nestrpni pa lahko pred ogledom animiranega filma skočite v knjižnico po knjigo Cipercoperček avtorice Ide Mlakar z Zarjinimi ilustracijami. Več o Zarjinem delu pa si lahko ogledate na http://www.behance.net/zarjamenart

 

V procesu zagotavljanja najvišje kakovosti storitev vaše podatke upravljamo z največjo skrbnostjo in upoštevamo najvišje standarde, ki jih določajo evropske uredbe ter slovenska zakonodaja. Pravilnik o varstvu podatkov

Pravilnik o varstvu podatkov